5 najpogostejših napak v diplomski nalogi — in kako jih popraviš
Iste napake se ponavljajo skoraj v vsaki nalogi, ki pride v lekturo: predolge povedi, neenotna terminologija, mešani slogi citiranja, površen lastni pregled in zaključek, ki samo ponovi uvod. Vse so popravljive.
Diplomska naloga je najobsežnejši pisni izdelek, ki ga večina študentov kdaj napiše — in razumljivo je, da se vanjo prikrade kakšna napaka. Zanimivo pa je, da se iste napake ponavljajo skoraj v vsaki nalogi, ki pride v lekturo. Zbrali smo pet najpogostejših. Dobra novica: vse so popravljive, če veš, na kaj paziti.
1. Predolge in zapletene povedi
Akademsko pisanje ni isto kot zapleteno pisanje. Marsikateri študent misli, da daljša poved zveni bolj »učeno« — v resnici je ravno obratno. Najpogostejša napaka je poved, ki obsega tri ali štiri vrstice, vsebuje več odvisnikov in bralca izgubi nekje na sredini.
Primer predolge povedi:
Pri analizi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo, izvedeno med študenti druge stopnje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2025/26, smo ugotovili, da se trend, ki ga je opisala Novak (2023), kaže tudi v našem vzorcu, čeprav z manjšimi razlikami.
Popravljeno:
Med marcem in majem 2026 smo izvedli anketo med študenti druge stopnje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati potrjujejo trend, ki ga je opisala Novak (2023), z nekaj manjšimi razlikami.
Pravilo: če moraš med branjem povedi vmes zajeti sapo, je predolga. Razdeli jo na dve ali tri krajše. Akademska teža nastane iz vsebine, ne iz dolžine povedi.
2. Neenotna terminologija
Druga pogosta težava je menjavanje izrazov za isto stvar. V uvodu pišeš o anketirancih, na sredini o udeležencih, v zaključku o respondentih. Bralca to zmede, besedilu pa spodkoplje strokovnost.
Enako velja za prevode tujih izrazov: če se v prvem poglavju odločiš za »stigmatizacijo«, se je drži do konca — ne preskakuj na »stigmo« brez razloga.
Rešitev: preden začneš pisati osrednja poglavja, si sestavi kratek slovarček ključnih pojmov in izbranih slovenskih ustreznic. Med pisanjem (in ob lekturi) se vračaj k njemu in preverjaj doslednost.
3. Citiranje, ki ne sledi izbranemu slogu
Velika večina napak pri citiranju izvira iz mešanja slogov. Mentor reče »uporabi APA«, v nalogi pa so isti tipi virov citirani na tri različne načine. Vsaka oblika je lahko pravilna v svojem kontekstu, ampak skozi celotno nalogo mora biti dosledna. Lektor te neskladnosti ne more (in ne sme) odpraviti namesto tebe — vsebinsko pravilnost citatov mora pred lekturo urediti avtor.
Konkretni nasveti:
- Izberi en slog (APA 7, Chicago, MLA, harvardski) in se ga drži dosledno.
- Seznam virov dopolnjuj sproti — ne puščaj ga za zadnji teden.
- Uporabi orodje, kot sta Zotero ali Mendeley; ročno citiranje skoraj vedno pripelje do napak.
- Pri spletnih virih zapiši tudi datum dostopa in URL, ne le »spletna stran«.
4. Površen lastni pregled pred oddajo v lekturo
Lektor ni samodejni popravljalnik, ki odpravi vse — od tipkarskih napak do logike argumenta. Lektura pokrije jezik in slog; lastni pregled vsebine pa je tvoja naloga, preden besedilo sploh pošlješ.
Pred oddajo v lekturo naredi tole:
- Črkovalnik v Wordu ali Google Dokumentih — lektorju ni treba izgubljati časa z očitnimi tipkarskimi napakami.
- Glasno preberi vsako poglavje. Kar se težko prebere naglas, se težko bere tudi po tiho.
- Preglej kazalo — so vsi naslovi iste ravni oblikovani enako? Velike začetnice, ločila, hierarhija?
- Preglej tabele in slike — imajo vse številko in naslov? So vse omenjene v besedilu, preden se pojavijo?
Lektura po takem pregledu je hitrejša, ugodnejša in da boljši končni izdelek. Kdaj jo časovno umestiti, smo razložili v članku Kdaj oddati nalogo v lekturo?
5. Zaključek, ki samo ponovi uvod
Najpogostejša vsebinska napaka: zaključek je le slabša parafraza uvoda. »V tej nalogi smo raziskovali X. Naredili smo to in to. Ugotovili smo, da …« — in konec.
Zaključek ima drugačno vlogo kot uvod. Uvod napove, zaključek ovrednoti. Dober zaključek odgovori na štiri vprašanja:
- Kaj smo zares ugotovili (ne le kaj smo raziskovali)?
- Zakaj je to pomembno za stroko ali prakso?
- Katere so omejitve raziskave?
- Kaj bi bilo smiselno raziskati naprej?
Lektor te lahko opozori, da je zaključek šibek, ne more pa ga napisati namesto tebe — to je tvoja dodana vrednost, tvoja interpretacija.
Za konec
Napake so del procesa. Pomembno je, da jih opaziš, preden jih opazi mentor (ali komisija). Lektura ti pomaga pri slogu, ločilih in jezikovni pravilnosti — struktura, citati in jasnost argumenta pa ostajajo tvoja odgovornost.
Ko bo naloga vsebinsko dokončana, jo zaupaj strokovnjaku: v imeniku preverjenih lektorjev in lektoric pri vsakem profilu vidiš izobrazbo, izkušnje in cenik, povpraševanje pa pošlješ neposredno. Okvirne stroške si lahko vnaprej izračunaš v vodniku po cenah lektoriranja, če tvoja fakulteta zahteva potrdilo, pa preveri še vodnik o izjavi o lekturi.